Grdi si, ne maram te veè!
Mam jezik prestrupen, ker povem vse kar leži na njem,
in nism veè èlovek, ker ne pustim, da hodte po men,
špilite pošten, loh pa tud zamenamo vloge,
dons bom jest prfoks, talam minuse za naloge.
Maš zlato žlico v ustih, raj jih hitr zapri,
zlato pa skrij, da se ta v železo ne spremeni,
ker starih veè ni, sej si kul, nikar ne tul,
zdej te bomo sezul, si tvoje èevlje obul.
Ker ti si kul, lepo se v teh èevljih sprehaja,
a to je kaj ti dogaja, tko se pogoje podaja,
izkorišèaš ljudi za 250 na uro
in veèina teh modelov je nardila maturo,
èekiram datum in uro, ko padem v šok.
Smo šli res sto let nazaj, gre za èasovni preskok?
Ni res, zgleda da se zgodovina ponavlja,
elita svoje opravlja, folk pa na zavod odpravlja.
In modeli so raj tih, ne govorijo preveè,
ker dobr vejo, da je loh beseda ena preveè,
službe ni veè, nestrpno zadržijo svoj dih,
dons je tišina zlato, zato so èist vsi tih,
zato pa pišem ta stih, zanima me kaj se zgodi,
ko se pravljica v kruto realnost spremeni.
Kok jih živi, kok jih trpi in kok jih sam vegetira,
kok jih je v leru, kok se jih sekira, kok jih nima mira,
to je moj monolog in èutim, morm razpredat,
o stvareh, kire sm vidu, tole morm povedat!
Refren:
Vsi modeli, k so z mano, vem stojijo za mano,
vsak od njih, tko k jest, vsi predstavljamo Ljubljano,
kaj dogaja, vem, da zdej prihaja moj èas,
morm povedat, kar me mot, morm povedat naglas!
Vem, da me razumete, ker se vse pove direkt,
tko vam loh dam sporoèilo, s tem dosežem efekt
in dobr vidm vse okoli sebe, ker opazujem,
vedno mislim in se zberem, ker sam tko loh delujem
in stvari res niso takšne, kot se vam mogoèe zdijo.
Ne nasedam lažem, ko èeknem televizijo,
vlada dela se gluho, prikrit'se fura represijo,
ni èudn, da folk zdej gleda drugaè na policijo,
male ribe lovijo, velke pa pr mir pustijo,
za ses ti morijo in pol ga sami kadijo.
To je adijo, modeli mi pravjo, ja tko je.
ne pozabit na oblast, kdo jo je postavu ke,
mi vem, da nismo brez moèi,
sam celotno situacijo furajo lobiji,
a noben nima pravice, da bo tak do nas,
do vidu en, bo vidu drug, tret, odkliku bo vaš èas.
Ne maram lažnih nasmehov, ne maram dvojne morale,
ne maram takih ljudi, k furajo te ideale,
ne maram ksenofobije, tle je preveè nestrpnosti,
ne maram homofobije, vzdušje tle je polno trpkosti
in arogance do veliko ljudi.
To doživel sem sam, zarad poševnih oèi,
tle obleka èloveka naredi in ne on nje,
pomembn je sam kok maš keša, kup se loh vse
in ko pogledam nazaj, Cankar zgleda je mel prav,
èe si hlapec enkrat, boš hlapec vedno tud ostal.
Vcasih mi je žal, k tle živim, glede na te stvari,
O.K., èe te kej mot pa pejt, boste rekl vi,
a-a, sori par stvari me še tle gor drži
zaprem oèi vidm tebe, vse kar rabm si ti
in ni lepo bit del, tele zafurane predstave,
ne zdej, sam enkrat bodo padale glave!
Refren
Upam da sem bil jasen, ker morm bit še bolj glasen,
jezen sem na državo, ker je šla Juga narazen,
cajt je šel mim, z leti se je slika zbistrila,
življenja so se spremenila, nov polet so dobila,
meje, ki so jih postavil, so prerasle korenine,
zdej te sežejo do moje družine,
kri ni voda bom govoru do takrat ko ne izdihnem,
komadu žalost privdihnem, dušo si navdihnem,
Naj odmeva naš melos in slovanski ponos,
temu jest pripadam to mi daje velik zanos,
spoznal ste me, èe èutite me, do dna mojega srca,
nisem ta, ki se loh kupi al pa tujcu proda.
Moj svet je kot mozaik, poln slik,
dogodkov in ljudi, ki stal so mi ob strani skozi moje dni,
mi sam živimo, dobr vem da se dostikrat borimo,
ni lahko, èeprav se tega kar mamo res veselimo.
Življenje ni na izi, z leti morm bit bolj odgovoren,
dam vse od sebe, vèasih zdi se da ne zmorem
in se zlomim, postanem kot model k stran od vsega sklizne,
poèutim se k pes s steklino, paz da te ne ugrizne.
Sam to je tko, ko vse želje zbledijo,
ko fantazije zgorijo, cilji svojo smer zgubijo,
generacija X, je generacija kiks
in veèina nje tlele išèe sam še dobr,
sam še dobr, sam še dobr fiks!
Refren
Mam jezik prestrupen, ker povem vse kar leži na njem,
in nism veè èlovek, ker ne pustim, da hodte po men,
špilite pošten, loh pa tud zamenamo vloge,
dons bom jest prfoks, talam minuse za naloge.
Maš zlato žlico v ustih, raj jih hitr zapri,
zlato pa skrij, da se ta v železo ne spremeni,
ker starih veè ni, sej si kul, nikar ne tul,
zdej te bomo sezul, si tvoje èevlje obul.
Ker ti si kul, lepo se v teh èevljih sprehaja,
a to je kaj ti dogaja, tko se pogoje podaja,
izkorišèaš ljudi za 250 na uro
in veèina teh modelov je nardila maturo,
èekiram datum in uro, ko padem v šok.
Smo šli res sto let nazaj, gre za èasovni preskok?
Ni res, zgleda da se zgodovina ponavlja,
elita svoje opravlja, folk pa na zavod odpravlja.
In modeli so raj tih, ne govorijo preveè,
ker dobr vejo, da je loh beseda ena preveè,
službe ni veè, nestrpno zadržijo svoj dih,
dons je tišina zlato, zato so èist vsi tih,
zato pa pišem ta stih, zanima me kaj se zgodi,
ko se pravljica v kruto realnost spremeni.
Kok jih živi, kok jih trpi in kok jih sam vegetira,
kok jih je v leru, kok se jih sekira, kok jih nima mira,
to je moj monolog in èutim, morm razpredat,
o stvareh, kire sm vidu, tole morm povedat!
Refren:
Vsi modeli, k so z mano, vem stojijo za mano,
vsak od njih, tko k jest, vsi predstavljamo Ljubljano,
kaj dogaja, vem, da zdej prihaja moj èas,
morm povedat, kar me mot, morm povedat naglas!
Vem, da me razumete, ker se vse pove direkt,
tko vam loh dam sporoèilo, s tem dosežem efekt
in dobr vidm vse okoli sebe, ker opazujem,
vedno mislim in se zberem, ker sam tko loh delujem
in stvari res niso takšne, kot se vam mogoèe zdijo.
Ne nasedam lažem, ko èeknem televizijo,
vlada dela se gluho, prikrit'se fura represijo,
ni èudn, da folk zdej gleda drugaè na policijo,
male ribe lovijo, velke pa pr mir pustijo,
za ses ti morijo in pol ga sami kadijo.
To je adijo, modeli mi pravjo, ja tko je.
ne pozabit na oblast, kdo jo je postavu ke,
mi vem, da nismo brez moèi,
sam celotno situacijo furajo lobiji,
a noben nima pravice, da bo tak do nas,
do vidu en, bo vidu drug, tret, odkliku bo vaš èas.
Ne maram lažnih nasmehov, ne maram dvojne morale,
ne maram takih ljudi, k furajo te ideale,
ne maram ksenofobije, tle je preveè nestrpnosti,
ne maram homofobije, vzdušje tle je polno trpkosti
in arogance do veliko ljudi.
To doživel sem sam, zarad poševnih oèi,
tle obleka èloveka naredi in ne on nje,
pomembn je sam kok maš keša, kup se loh vse
in ko pogledam nazaj, Cankar zgleda je mel prav,
èe si hlapec enkrat, boš hlapec vedno tud ostal.
Vcasih mi je žal, k tle živim, glede na te stvari,
O.K., èe te kej mot pa pejt, boste rekl vi,
a-a, sori par stvari me še tle gor drži
zaprem oèi vidm tebe, vse kar rabm si ti
in ni lepo bit del, tele zafurane predstave,
ne zdej, sam enkrat bodo padale glave!
Refren
Upam da sem bil jasen, ker morm bit še bolj glasen,
jezen sem na državo, ker je šla Juga narazen,
cajt je šel mim, z leti se je slika zbistrila,
življenja so se spremenila, nov polet so dobila,
meje, ki so jih postavil, so prerasle korenine,
zdej te sežejo do moje družine,
kri ni voda bom govoru do takrat ko ne izdihnem,
komadu žalost privdihnem, dušo si navdihnem,
Naj odmeva naš melos in slovanski ponos,
temu jest pripadam to mi daje velik zanos,
spoznal ste me, èe èutite me, do dna mojega srca,
nisem ta, ki se loh kupi al pa tujcu proda.
Moj svet je kot mozaik, poln slik,
dogodkov in ljudi, ki stal so mi ob strani skozi moje dni,
mi sam živimo, dobr vem da se dostikrat borimo,
ni lahko, èeprav se tega kar mamo res veselimo.
Življenje ni na izi, z leti morm bit bolj odgovoren,
dam vse od sebe, vèasih zdi se da ne zmorem
in se zlomim, postanem kot model k stran od vsega sklizne,
poèutim se k pes s steklino, paz da te ne ugrizne.
Sam to je tko, ko vse želje zbledijo,
ko fantazije zgorijo, cilji svojo smer zgubijo,
generacija X, je generacija kiks
in veèina nje tlele išèe sam še dobr,
sam še dobr, sam še dobr fiks!
Refren
song info: